Tamkajšnja vlada je potrdila ukinitev zakona, ki je prepovedoval organizacijo krožnih dirk, sprememba pa bo stopila v veljavo 1. julija letos. Prepoved izvira iz tragedije na dirki 24 ur Le Mansa leta 1955, ko je v eni največjih nesreč v zgodovini motošporta umrlo več kot 80 ljudi. Po katastrofi so številne evropske države, med njimi Francija, Nemčija in Španija, začasno ustavile dirkaške prireditve, a so se te pozneje vrnile po izboljšavah varnosti na dirkališčih.

Švica je ubrala precej strožjo pot, saj je prepoved krožnih dirk vključila neposredno v nacionalno zakonodajo. To sicer ni pomenilo popolnega konca motošporta v državi, saj so bili rally, gorsko-hitrostne dirke, motokros in različni kronometri še naprej dovoljeni.

Kljub omejitvam je Švica ostala pomemben del dirkaškega sveta. Država je dala tudi dva zmagovalca dirk F1, Joa Sifferta in Claya Regazzonija. Slednji je bil leta 1974 celo zelo blizu naslovu svetovnega prvaka, a ga je na koncu premagal Emerson Fittipaldi.

Uspešni so bili tudi v vzdržljivostnem dirkanju. Sébastien Buemi je slavil štirikrat na dirki 24 ur Le Mansa, Marcel Fässler trikrat, Neel Jani pa enkrat. 

Švicarski parlament je sicer odpravo prepovedi podprl že pred štirimi leti, zdaj pa je zvezni svet dokončno določil datum uveljavitve spremembe zakonodaje. To še ne pomeni, da bo Švica kmalu gostila dirko F1. Nova ureditev namreč pristojnosti prenaša na posamezne kantone, ki bodo morali vsak dogodek posebej oceniti glede varnosti, okoljskih standardov in hrupa.

Država je sicer v zadnjih letih že previdno odpirala vrata mednarodnemu motošportu. Zürich in Bern sta leta 2018 oziroma 2019 gostila dirki Formule E, potem ko je Švica leta 2015 dovolila izjemo za električne dirkalnike. Prav ti dogodki so bili pomemben korak proti popolni odpravi dolgoletne prepovedi.