Fernando Alonso je že nekaj tednov oče. Španec je razkril, da ga je vloga očeta spodbudila k razmišljanju o svoji prihodnosti v motošportu – vendar na drugačen način, kot bi večina verjetno pričakovala.
Fernando Alonso šteje (že) 44 let. Za dirkača v tradicionalnem smislu to ni ravno veliko. V 50. letih prejšnjega stoletja so dirkači redno nastopali še v svojih petdesetih. A časi so se spremenili, šport je postal bolj profesionalen, predvsem kar zadeva treninga in fizičnih zahtev. S svojimi 429 dirkami v kraljevem razredu in skupno 23 sezonami, je Fernando Alonso prava legenda sodobne F1.
Navijači se vedno znova sprašujejo: kako dolgo bo še vztrajal? Iz F1 se je namreč enkrat že umaknil, dirkal v drugih serijah, nato pa se je znova vrnil. Na svojo 33. zmago Alonso čaka že od leta 2013. Od vrnitve v F1 leta 2021 mu ni uspelo doseči želenega (in glede na vožnjo zasluženega) uspeha niti pri Alpine niti zdaj pri Aston Martinu. Na športnem področju se zdi, da je bilo letos z Aston Martinom in zgrešenimi novimi pravili doseženo dno. Spet se postavlja vprašanje: kako dolgo bo še nadaljeval?
Poleg tega je Fernando Alonso postal tudi oče. Pred dirko za veliko nagrado v Suzuki se mu je rodil prvi otrok – sin. Ali bo kmalu postal oče s polnim delovnim časom in obesil dirkaške čevlje na klin? Med vikendom v Miamiju je Alonso na vprašanje o svoji prihodnosti odgovoril: »Odprt sem za vse možnosti. Verjetno se bom po poletnem premoru sestal z ekipo in sprejel odločitev.« Dokler ne bo konkretnih novic, bomo morali še malo počakati. Ko so ga vprašali o očetovstvu in vplivu očetovske vloge, je dejal: »Res sem razmišljal o tem, zato bom povsem odkrit. To spremeni tvoj pogled na življenje.«
A v nasprotju s tem, kar bi morda pričakovali, nova (očetovska) vloga Alonsa ne spodbuja k upokojitvi: »Stvari pa gredo v drugo smer. Želim še naprej dirkati, da me bo sin videl na stezi. A preden se bo tega zavedel, bo minilo še nekaj let. In ne želim dirkati še štiri ali pet let,« pravi Alonso z nasmehom. Sin se je namreč šele rodil.
Alonso: »Razmišljal sem torej, ali se bo tega sploh spominjal in ali bo razumel, kaj se dogaja v paddocku, če bom še eno ali dve leti dirkal. Rad bi dirkal še naprej, dokler ne bo sam v paddocku ali dokler ne bo mogel sedeti v mojem avtu. To so trenutki, ki si jih zapomniš za celo življenje.«
