Prepričevati želi predvsem z nizkimi stroški uporabe in hitrim polnjenjem, nekaj njegovih značilnosti pa bi lahko bilo za evropske prevoznike precejšnja ovira.

Tesla je Semi prvič pokazala že pred skoraj desetletjem, toda razvoj in začetek proizvodnje sta se močno zavlekla. Prvih sto tovornjakov je bilo izdelanih praktično ročno v okviru pilotne serije, med prvimi uporabniki pa sta bila PepsiCo in Nevoya. Koliko primerkov je Tesla izdelala pozneje, ni znano, množična proizvodnja pa je uradno stekla šele maja letos. Semi je lani doživel tudi oblikovno prenovo, predvsem pa ima dve različici. Standard Range naj bi po ameriških podatkih z enim polnjenjem prevozil do 566 kilometrov, Long Range pa do 805 kilometrov.

Za pogon skrbijo trije elektromotorji, ki zadnja kolesa poganjajo z močjo do 800 kW (1.073 KM). Posebej impresivne so številke polnjenja. Teslin Megacharger lahko zagotovi moč do 1.200 kW, s čimer naj bi Semi v 30 minutah pridobil približno 60 odstotkov dosega. To pomeni, da bi bilo mogoče velik del polnjenja opraviti znotraj obveznega 45-minutnega počitka po največ štirih urah in pol vožnje. Pri polnilniku z močjo 120 kW bi za enakih 60 odstotkov potreboval približno štiri ure. Tesla pri teh podatkih sicer ne pojasnjuje, na katero različico se nanašajo, kar ni nepomembno, saj ima Long Range dodatne baterije v podaljšanem zadnjem delu kabine.

Po zunanjih merah Semi ni bistveno daljši od evropskih tekmecev, precej drugače pa je zasnovana kabina. Voznik sedi na sredini, prostora je sicer veliko, toda v primerjavi s klasičnimi evropskimi tovornjaki primanjkuje odlagalnih površin, predvsem pa ni postelje oziroma prostora za počitek voznika. To bi lahko močno omejilo njegovo uporabnost na dolgih evropskih poteh. Druga potencialna težava je največja dovoljena masa kompozicije, ki naj bi pri evropskem Semiju znašala 37,2 tone. Evropski tekmeci so pripravljeni na precej več. Mercedes eActros 600 lahko tehnično doseže skupno maso 44 ton in s 621-kWh baterijo prevozi do približno 500 kilometrov. MAN eTGX zmore do 50 ton in z baterijo s 534 kWh obljublja do 570 kilometrov dosega, Volvo FH Aero Electric Extended Range pa z uporabnimi 725 kWh do 700 kilometrov.

Za zdaj še ni jasno, ali bo Tesla v Evropi ponudila obe različici. Na britanski spletni strani je trenutno navedena samo Standard Range, dokončno evropsko specifikacijo pa naj bi predstavili na sejmu IAA Transportation, ki bo od 15. do 20. septembra v Hannovru. Tesla je še pred uradnim evropskim začetkom dobila pomembno stranko. Švedsko transportno podjetje Einride je naročilo 500 tovornjakov Semi, kar naj bi bilo največje posamezno naročilo tega modela doslej.

Tesla želi v tovornem prometu ponoviti zgodbo, ki ji je pred desetletjem uspela pri osebnih električnih avtomobilih. Med prevozniki so glavna vprašanja še vedno doseg, čas polnjenja in predvsem nosilnost, zato Tesla poudarja učinkovitost in nižje stroške uporabe. Elon Musk za Semi navaja porabo približno 1,7 kWh na miljo, kar pomeni okoli 106 kWh/100 km. Primerjava stroškov z dizelskim tovornjakom je močno odvisna od cene elektrike, načina polnjenja in države, dodatno prednost pa električnim tovornjakom ponekod prinašajo nižje cestnine. V ZDA naj bi Standard Range stal okoli 260.000 dolarjev, Long Range pa približno 300.000 dolarjev. Evropske cene še niso znane.

Prav evropska predstavitev bo zato precej pomembna. Doseg in izjemno hitro polnjenje sta na papirju prepričljiva, toda Tesla bo morala odgovoriti predvsem na vprašanje nosilnosti in kabine brez prostora za počitek. Če tega pri evropski različici ne bo spremenila, bo Semi precej bolj primeren za regionalne prevoze kot za dolge poti, na katerih evropski tovornjaki vozniku služijo tudi kot začasni dom.