Ko se je decembra 2008 iz svetovnega rally prvenstva umaknila ekipa Subaruja, se je zdela kariera nekdanjega prvaka Pettra Solberga končana. A v svojem optimističnem slogu se Norvežan ni predal, temveč hitro ustanovil svojo privatno WRC ekipo. Letos bi rad Solberg spet zmagoval.
Svetovnemu prvenstvu manjkajo asi kova Pettra Solberga, ki prekipevajo od karizme, pozitivne energije, stalne komunikacije z občinstvom in neizmernega optimizma. A ob nenadnem slovesu Subarujeve ekipe, za katero je Solberg vozil od leta 2000, je bila njegova nadaljnja kariera pod resnim vprašajem. Šoka Norvežan ni mogel skrivati, saj ga je nenadna izguba dobro plačane službe očitno pretresla. Toda v maniri zmagovalca se je zbral in na drugem rallyju lanskega svetovnega prvenstva na Norveškem že prvič vozil svoj lasten WRC dirkalnik. Na prvi hitrostni preizkušnji je celo zablestel z najboljšim časom.
»Petter me je poklical po telefonu in me povabil na sestanek,« pravi Ken Rees, današnji vodja Solbergove ekipe, ki je pred tem pri Subaruju skrbel za moštveno koordinacijo. »Rekel sem, da ga bom obiskal prihodnji teden. Toda videti me je hotel že naslednji dan,« se brezkompromisnega Solberga spominja Rees. Iz svojega doma v Walesu je odtlej skrbel za majhno moštvo, ki se po obsegu ni moglo primerjati s tovarniškimi. Če slednja na rally svetovnega prvenstva potujejo s petdesetimi ljudmi, jih je imel Rees sedaj na razpolago le še dvanajst. Solberg je kupil citroën xsaro WRC, ki jo je v Franciji pripravljalo podjetje inženirja FX Dimansiona, (pokroviteljski) transportni tovornjak pa je bil ves čas lociran na Norveškem. Solberg je obdržal tudi dolgoletnega sovoznika Phila Millsa.
»Pri Subaruju sem imel veliko sodelavcev, ki sem jim lahko posredoval naloge. Tu pa moram za vse skrbeti sam,« nadaljuje Rees, ki mora rezervirati letalske lete, skrbeti za logistiko in za svoje servisno področje celo naročiti toaletne prostore. »Delati s Pettrom ni enostaven. Če me po telefonu pokliče ob deseti uri zvečer, ni to nič nenavadnega. Ves čas je v pogonu, a brez take predanosti v svetovnem prvenstvu ne moremo uspeti. Navzven smo v servisnem področju videti enako kot tovarniški ekipi Forda in Citroëna,« dodaja Britanec.
Solberg je večji del lanske sezone vozil že ostarelo citroën xsaro WRC, s katero se je dvakrat uvrstil na stopničke. Na zadnjih dveh rallyjih je že uporabljal veliko novejši dirkalnik citroën C4 WRC in doseženi časi so bili sila vzpodbudni. »Že prej bi lahko dobil boljši avtomobil, a napredovati sem želel postopoma. Sprva sem ostal lojalen Subaruju, zato sem se odločil za nekoliko starejši avtomobil in raje več vložil v promocijo mojega imena. Toda kasneje sem ugotovil, da se brez konkurenčnega dirkalnika ne morem dokazati. Če sem se hotel vrniti v tovarniško ekipo, sem moral pokazati več. Kajti, če za sezono 2010 ne bi dobil dirkalnika, ki bi mi omogočal boj za zmage, ne bi več dirkal,« je ob koncu sezone razmišljal Solberg.
Na zadnjem rallyju lanskega prvenstva v Walesu je norveški blondinec osvojil četrto mesto, a bil po rallyju tako vesel kot bi namesto Sebastiena Loeba osvojil naslov svetovnega prvaka. »Ne, pred letom dni si res nisem mislil, da bom lahko v Walesu tako nasmejan,« je priznal Solberg, ki mora za udeležbo v sezoni 2010 še zbrati več milijonov evrov pokroviteljskega denarja. Istočasno so privrženci svetovnega rallyja nad njegovim povratkom navdušeni. Nedvomno se bo v servisni coni kmalu spet slišala pesem njegove navijaške skupine.
Solberg, ki je v zadnjih enajstih letih nastopil že na 149 rallyjih svetovnega prvenstva, na katerih je dosegel trinajst zmag (zadnjo leta 2005) in leta 2003 edinkrat postal svetovni prvak, je lansko jesen dopolnil 35 let.